 |
| Slovenske Lolitve 2011 |
Tokratne slovenske volitve so bile zares nekaj posebnega. Ne le zato, ker so po svoji teatralnosti in dramatičnem boji za nepremičnine prekašale
Kmetijo, zaradi nepričakovanega pozitivnega preobrata ali zmagoslavnega prodora spletnih komunikacijskih orodij.
Nekaj posebnega so bile tudi zato, ker smo se odločili na volilni cirkus, za katerega je ta besedna zveza zdaleč predobra, kot državljani z glasovalno pravico odzvati v primernem slogu.
Akcija!
Hkrati z objavo manifesta smo zato razpisali
volilni natečaj #MojGLAS, v katerem volilci vizualizirajo svoje misli in sentimente o slovenski politiki kar na svoji glasovnici, ga pofotkajo ter na Twitterju objavijo z oznako .
Namen akcije je bil večplasten:
- Pretvorba neobstoječega konstruktivnega doprinosa k političnemu procesu v kreativnost osebnega odločanja.
- Združitev vseh anonimnežev, ki običajno v samoti oddajo svojo neveljavno glasovnico.
- Dodati neveljavnim glasovnicam veliko sporočilno vrednost: Če oddaš neveljavno glasovnico, povej svetu zakaj!
Ker je bil natečaj razpisan dan pred volitvami, je bil neposredni odziv nanj zelo omejen.
Drugi razlog pa je omejeni časovni okvir, v katerem se ideja s Twitterja ni mogla razširiti med več kot 2% državljanov, ki redno glasujejo neveljavno.
Zmagovalci
Resnična odziva sta bila zato le dva: en anonimni in eden s pravim imenom, ki je že prejel obljubljeno
nagrado v vrednosti 25€ za Amazon.
Ta neustrašni nekonformist sliši na ime
Domovoj, na svojo volilno glasovnico pa se je odločil narisati klasični anarhistični simbol in prečrtati vse kandidate na svoji volilni listi. Čestitke za idejo in pogumno izvedbo!
Drugi odziv pa je bila
anonimna glasovnica, katere avtor ostaja neznanka. Njeno sporočilo je bilo nedvoumno: edini izmed kandidatov (in hkrati vnaprejšnji zmagovalec volitev), ki lahko reši Slovenijo iz živega blata, je
Chuck Norris.
 |
| Pravi zmagovalec volitev 2011. |
Naslednja postaja: Volitve 2012
Za naslednje volitve bomo torej dobro pripravljeni. Če bodo strankarski (oziroma listarski) kandidati in mediji z argumentom, da le poskušajo ustreči volilnemu telesu, ponovno ustvarili ozračje nepremičninske Kmetije, bo naš odgovor temu primeren.
Volitve niso zgodba o kandidatih in njihovih pritiklinah, so v prvi vrsti zgodba o nas, volilcih. Brez nas ni demokracije in brez odgovornega odnosa do nas prav tako ne, pa naj gre za odnos medijev ali kandidatov samih. Slovensko prelaganje krivde namreč na tej točki odpove.